Delo od doma ima prednosti in pomanjkljivosti

Sam že nekaj časa delam od doma in sem nekaj časa imel vedno občutek manjvrednosti. Kot da to moje delo, ni nič vredno. Videl sem, da moram prvo razčistiti pri sebi. Problem sem imel že, če me je kdo vprašal, kaj počnem. Prav s težavo sem povedal, da delam od doma. Tako sem že sam povedal na ta način, da moje delo ni vredno. Kako sem potem pričakoval, da me bodo ljudje cenili, če svojega dela nisem cenil niti sam.

Prišel je dan, ko sem moral sam premisliti, kako bom naprej.

Postavil sem si vprašanja:

  • Mi je moje delo od doma všeč?
  • Bi raje šel delat drugam?
  • Kako se počutim, ko delam od doma?
  • Imam določen urnik?
  • Kaj me pri delu od doma najbolj nervira?
  • Kaj lahko spremenim?
  • Kako naj moje delo poteka, da bom zadovoljen?

Ko sem se vse to vprašal, sem ugotovil, da imam rad svoje delo od doma. Nikoli nisem bil preveč družaben človek in to delo od doma mi da določene prednosti, kot so:

  • Svobodo,
  • Sam si določim urnik.
  • Lahko skrbim za družino.
  • Plača je dobra.
  • Nihče me ne kontrolira.

Največ mi pri delu od doma pomeni svoboda. Sem namreč človek, ki naredi veliko več, če mi nekdo ne gleda pod prste. Ko sem imel šefa v isti pisarni, kot sem bil sam, sem bil tako prestrašen in v stresu, da včasih nisem naredil niti pol dela, kot bi ga moral.

Sam sebi sem priznal, da me delo od doma veseli in tako sem se odločil, da to tudi naglas povem. Sedaj me vsi bolj razumejo in pustijo pri miru. Imam pa srečo, ker je danes vse več dela od doma in kar hitro srečaš ljudi, ki te razumejo, kako je delati od doma. Potrebna je organizacija! Ta je ključnega pomena, da je delo narejeno pravočasno.

Končno gremo po nove rolete, ker so se stare pokvarile

Ko obiščem dedka in babico, jih vedno vprašam, ali kaj potrebujeta. Povadi ne povesta prav nič, kar potem opazim sama in jima pomagam. En dan sem na obisk prišla bolj pozno in videla, da jima rolete ne delajo tako, kot bi mogle. Ko je babica hotela spustiti rolete, so se te zatikale in morala si je pomagati z rokami. 

Takrat sem vstala in skušala pogledati, kaj bi bilo narobe in popraviti, a mi žal ni uspelo. Videla sem, da so rolete stare in da bi jih bilo treba zamenjati. Ko sem jima to predlagala, pa sta rekla, da so njima čisto v redu in da jih za enkrat ne bosta menjavala.

Doma sem se z možem pogovarjala in povedala, kakšne rolete imata babica in dedek in da verjetno potrebujeta nove. Tudi on je bil prepričan, da so stare rolete odslužile sovje in da jih je potrebno zamenjati za nove. Takoj naslednji dan sem spet šla do njiju in jima povedala, da bo res treba nove rolete in naj povesta, zakaj tega ne naredita. 

Jaz bi jima kupila nove rolete, a preko njiju ne grem, morata onadva povedati, da si to želita. Tako sem videla, da je problem denar, oba sta imela res majhne penzije, tako sta komaj hodila iz meseca v mesec. Odločitev je padla, prosila sem ju, da naj bosta pripravljena v soboto dopoldan, da gremo gledat rolete, da se odločita, katere bi imela.

Z veseljem se ju peljala gledat rolete, onadva pa sta bila prav tako srečna, ker skrbim za njiju. Kaj pa naj bi drugače, saj sem edinka in ju imam najraje na svetu. Komu pa naj pomagam, če ne njima. 

Že naslednji teden so prišli mojstri in imata nove rolete, prav takšne, kot sta si jih izbrala sama. 

Ko je postelja premajhna in prekratka

Prišel je čas, ko sem se preselila k fantu. Skupaj sva bila že tri leta in sedaj je prišel trenutek, ko mi je fant predlagal, ali bi se preselila k njemu, ali pa bi najela kakšno novo stanovanje. Nisem bila zato, da bi najela novo stanovanje, ker nisva imela denarja, njegovo stanovanje je bilo čisto ok, le postelja je bila premajhna. Nisem videla pomena, da bi se preselila na svoje, ker bi tako ves denar porabila za najemnino, kako pa bova potem živela kot mlad par, ki bi si rad kaj privoščil in šel na kakšno potovanje.

Tako sem mu predlagala, da se lahko preselim k njemu, le da je postelja premajhna in da bo moral premisliti o tem, če bi lahko kupil novo posteljo, ki bi bila dovolj velika za oba. Smešen mi je bil, ko sem mu to predlagala, kajti nikakor ni razumel, da je meni postelja premajhna, vztrajala je, da je dovolj velika. Tako dolgo je govoril, da sem mu na koncu morala povedati, da je njegova postelja premajhna in da vedno, ko spim pri njem, zelo slabo spim. To mu ni bilo všeč, ker sem vedno slabo spala in mu tega nisem povedala. Potem pa sem mu rekla, da naj se sedaj odloči, da je bil jezen, ko mu nisem povedala, da slabo spim in sedaj je jezen in mi ne da prav, ko sem mu povedala, da je postelja premajhna in da rabiva novo.

Šele potem je priznal, da ni pravilno odreagiral in da bo kupil novo posteljo. Seveda sem bila pripravljena dati zraven, a tega ni pustil. Povedal mi je, da postelja bo nova, a jo bosta kupila starša, ker je njihovo stanovanje. Tukaj vidim, da se bom morala kar prilagajati in upam, da nama bo lepo. Kajti če bo mene kaj dušilo, potem pri njem živela ne bom. Bomo videli!…

Nakup nove toplotne črpalke

Želja, da je hiša poleti hladna in pozimi topla je bila ta, da smo prišli do zaključka, da so toplotne črpalke najboljša rešitev za naš dom. Ni bila tako problematična zima za ogrevanje, kot je bilo poletje, ko je v hiši preveč vroče. Kar nekaj let nam je bilo poleti prevroče, nikakor, da bi se hiša shladila. Hladna je bila samo zgodaj zjutraj, potem pa ne več.

Ko je oče prihajal k nam na obisk kot varuška, ker sva midva morala v službo, vrtca pa žal nismo dobili, je bil popoldan čisto utrujen, ker mu je bilo prevroče. Jaz sem to še kako razumela, mojemu možu pa je bilo čisto vseeno. Povedala sem mu, da tako ne gre in da naj gre gledat toplotne črpalke, ker če ne bo šel on, bom šla v akcijo jaz, samo da se ne bo potem pritoževal, da sem kupila napačno toplotno črpalko. Kako nerodna situacija, ko se pri večji stvari ne strinjaš. No, ne vem točno, če se nisva strinjala, on enostavno ni razmišljal glede toplotne črpalke, ker ga cele dneve ni doma in ni čutil tega, kako je čez dan v hiši prevroče. Bolj, kot sem mu razlagala, da res ni fajn, bolj je on govoril, da to res ni nič takšnega.

Seveda sem stvari vzela v svoje roke in pogledala, ali bo v soboto vroč dan. Napovedan je bil zelo vroč dan in odločila sem se, da grem za cel dan od doma, da bo mož moral biti doma sam z otrokoma in takrat bo videl, kako je brez toplotne črpalke, ker mu bo vroče. Vse to je bil moj namen, da končno razume, da mi poleti ne moremo več brez toplotne črpalke in tako je tudi bilo. Že popoldan me je klical in priznal, da je nevzdržno in da bova takoj v ponedeljek šla gledat toplotne črpalke, ker je prevroče. Pa mi je uspelo!…

Moje obrvi niso bile nikoli pravilno oblikovane

Kar dolgo časa sem imela čisto naravne obrvi, nikoli si jih nisem oblikovala. Vse moje prijateljice pa so imele vedno lepo oblikovane obrvi. Sem že v upokojitvi in navajena sem na svoje obrvi in na moj celotni videz. Zadnjič pa sem se pogovarjala z ženskami s katerimi hodim na telovadbo in debata je prišla na obrvi, če si jih katera še oblikuje, ali imamo, kar naravne. 

Bila sem presenečena, ker si vse v teh zrelih letih obrvi še kar oblikujejo. Kar malo nerodno mi je bilo povedati, da si jaz nikoli nisem oblikovala obrvi, tudi ko sem bila mlajša. Med njimi je bila tudi zelo elegantna gospa, ki je bila vedno urejena. Brez zadržkov me je vprašala, zakaj si nikoli nisem oblikovala obrvi in prav nisem vedela, kaj naj ji odgovorim, ker še sama nisem vedela zakaj. 

Tisti dan ko sem prišla domov, sem si šla v kopalnico pogledat svoje obrvi čisto od blizu. Ja, priznam, da bi bilo lepo, če bi si jih pravilno oblikovala, a kaj, ko nisem znala. Spomnila pa sem se na svojo frizerko, ki je včasih drugim oblikovala obrvi, ko jim je naredila pričesko. Poklicala sem jo in se naročila na pričesko, zraven pa sem dodala še oblikovanje obrvi, kar je tudi njo presenetilo. Takoj ko sem prišla na pričesko me je vprašala, kako to, da sem se odločila, da si bom oblikovala obrvi, pa sem povedala, kaj se mi je zgodilo. Nisem bila prepričana, da sem se pravilno odločila, toliko let imeti naravne obrvi in si jih sedaj na zrela leta oblikovati, to bo kar sprememba pri meni. Frizerka je čutila moj strah in se je še posebej potrudila. 

Ko je ona pokazala v ogledalu moj obraz, je moj pogled bil čisto drugačen kot prej. Moje oči so kar naenkrat bile lepše, bila sem hvaležna njej, da mi je znala tako lepo oblikovati obrvi, tako sem presenetila vse ženske, ko sem naslednjič prišla na telovadbo.

Drenaža vam lahko pomaga, če se želite rešiti odvečne tekočine

Že nekaj časa opažam, da se ne počutim dobro, pred kratkim pa sem bila na eni zabavi, kjer smo tudi naredili kar nekaj slik. Bila sem šokirana, kako sem bila videti zatekla, predvsem sem to videla v obraz. Takoj sem odreagirala in rešitev je bila drenaža, saj ti pomaga pri odvajanju vode. Še sama ne vem, kaj mi je takrat bilo, vendar nekaj se je dogajalo v mojem telesu, da sem bila videti tako zatečena.

Če se tisti dan ne bi slikala, tega sploh ne bi vedela, nihče mi ni povedal, da sem videti zatečena, jaz pa tudi nisem nič opazila. Danes sem hvaležna, da so nastale tiste slike, najraje bi jih izbrisala, ker si enostavno nisem lepa, a to so slike, ki so pomagale meni pri zdravju. 

Pozanimala sem se, kako naj si pomagam, pa so mi svetovali, da obstaja paket za drenažo, ki je za odvajanje odvečne tekočine. Prav ste slišali, to obstaja. Sama tudi nisem verjela, marsikatera ženska bi to potrebovala, pa sploh ne ve, da drenaža obstaja. 

Ko sem jaz začela to jemati, vam povem, da sem se prerodila, name je vplivalo zelo dobro, na prebavila, na odvajanje odvečne tekočine, nisem bila več zatečena v obraz, moje noge niso bile več tako napete in imela sem občutek, da mi drenaža pomaga tudi pri hujšanju. Resnično pride do ponovnega ravnovesja tekočin v tkivih in to sem prav čutila. Sedaj se bom malo opazovala in ko bom videla, da spet nekaj ni v redu, bo spet prišla na vrsto drenaža, sedaj jo poznam, prej nisem vedela za to. V lekarnah imajo toliko izdelkov, ki bi nam včasih prišli še kako prav, če bi jih poznali, tako pa ne vemo za njih in jih ne uporabljamo ali ne uživamo. Sama vem, da mi je drenaža pomagala, sedaj jo poznam in ne bom več pozabila na njo.

Naj bodo mandlji vedno na vaši mizi, ne bo vam žal

Sam sem takšen, da ko grem kupovat, nakupim ogromno hrane, posebej se osredotočim na oreščke, kot so mandlji, lešniki in orehi, to obožujem in bi jih pojedel veliko. Vseeno pa mora vse imeti svojo mejo in z ničemer ne smeš pretiravati, ker to potem ni zdravo. 

Najboljši so mi mandlji, tisti olupljeni, tako da teh se najbolj veselim, ko jih jem zvečer pred televizijo. Sedaj sem že bolj pazljiv pri tem, da si jih na mizo ne dam več cel paket, ampak samo za pest, tako, da jih potem ne pojem preveč. Ko sem enkrat prebiral, kako so mandlji zdravi za srce in da bi jih morali uživati bolj pogosto, sem bil vesel, da sem jih imel tako rad. 

Res pa, da jih nikoli nisem uporabil kje drugje, na primer, da bi bili mandlji zmešanih v hrani, sladici, vedno jih jem samo tako. Kolikokrat se je že zgodilo, da sem si jih dal zjutraj pred službo v žep in potem sem jih v službi jedel, ko sem seveda lahko. Kasneje sem to nehal delati, ker sem vedel, da jih imam v žepu, sem jih jedel non stop, kadarkoli je bilo to mogoče. 

Ljudje danes jedo kar zdravo, saj sam tako opazim, ko gledam naše zaposlene, ko pride čas malice, ženske imajo zraven same zdrave obroke, včasih ko se spominjam ni bilo tako, jedli smo same rogljičke in pili kave. To so bile naše malice, sedaj pa so se časi spremenili. Tudi sam ne jem več tako in ne boste verjeli tudi kave več ne pijem. Tako sem začel živeti bolj zdravo tudi jaz, mandlji v mojem žepu to tudi povedo, kajti lahko bi imel slane arašide ali pa kaj drugega, ki ni tako zelo zdravo. Tako pa so moja popotnica večkrat mandlji v žepu, moji prijatelji se včasih iz tega že pošalijo, da sem kot hrček, ki neprestano nekaj grizlja.

Cevi so se zabasale in potrebno je bilo narediti odmaševanje wcja

Grozno, ko se ti to zgodi, ker ne veš, kako bi problem rešil. Saj poznate občutek, ko greste na wc in potegnete vodo, ki pa namesto, da bi odtekla ne odteče in se wc nalije do vrha z vodo, pošteno vas je strah, da bo voda šla preko školjke. Ja, odmaševanje wcja si ne želi nihče, ker je res neprijetno delo.

Pri nas, ko sem bila majhna se je večkrat zgodilo, da se je wc školjka zabasala, potem sem videla, kako je to reševal moj oče in danes pri naši družini mi je prišlo prav, ker smo tudi mi potrebovali odmaševanje wcja, saj voda ni več odtekala. Sprva sem bila prepričana, da so krivi otroci, a ker smo imeli prej polno hišo ljudi, se je verjetno to zgodilo enemu gostu. Pričakovala bi, da bi prišel do mene in mi povedal, ne pa da sem prišla v kopalnico in doživela šok, ker je bila školjka polna vode in potrebno je bilo narediti odmaševanje wcja, druge ni bilo. Da bi vedela, kdo je to naredil, mi bi bilo lažje, ker bi ga lahko vprašala, če mu je mogoče kaj padlo v školjko, ali kaj se je zgodilo. 

Popolnoma nič nisem mogla pri tem, kajti nisem mogla sedaj klicati vsakega gosta posebej. Poklicala sem moža, da bi on rešil zadevo, pa tudi ni vedel, kaj bi točno naredil. Takrat pa sem se jaz spomnila, kako je to delal moj oče. Rekla sem možu naj prinese kakšne štiri lavorje vode in da bom to potem na hitro vlila v wc in odmaševanje wcja bi moglo uspeti. Edino, če nekdo ni nečesa vrgel v wc in je cevi popolnoma zadelalo, takrat potrebuješ vodovodarja, da ti ta problem reši. Hvala bogu je odmaševanje wcja uspelo, kajti ne predstavljam si, da bi se cevi popolnima zadelale.

Navtična trgovina je prostor, kjer imajo vse potrebno za mojo barko

Vedno sem si želel svojo barko in danes jo imam. Z starši smo imeli barko, ko sem bil majhen, tako sem rasel na barki, vsak prosti čas smo izkoristili, da smo bili na njej. Prav tako je bila navtična trgovina zame nekaj posebnega, vedno ko je oče rekel, da gre v navtično trgovino sem hotel iti zraven. Vedel sem, da gre nekaj kupit in da moram biti priden. Tako sem se po trgovini vedno sprehajal in gledal vse kar imajo. Nekaterim otrokom navtična trgovina ne bi bila zanimiva, meni pa je bila noro zanimiva.

Že ko sem bil majhen sem vedno govoril, da bom imel svojo barko, starši so me pri tem vzpodbujali, kajti dobro so vedeli, kaj ti barka lahko da. Tudi oni so uživali, ta stil življenja jim je bil všeč. Moja starša sta še mlada, ker sta mene imela zelo mlada. Tako danes, ko sem jaz odrasel in imam svojo barko, uživamo na morju skupaj, a ne na isti barki, vsak ima svojo, parkirani pa smo eden ob drugem, velikokrat pa je navtična trgovina tista v katero gremo skupaj. 

Ja, vem, sem srečen človek in tega niti ne skrivam, navtična trgovina je pri meni včasih pogosteje obiskana, kot pa navadna trgovina. Sam sem celo pomlad, ko se dvignejo temperature in so jeseni, dokler temperature ne padejo na barki. Imam takšno službo, da lahko delam na daljavo. Še kako dobro vem, da so za vse to zaslužni starši, da jaz lahko tako živim, kot živim sedaj.

Moja barka je vedno urejena in očiščena, vsaka mala malenkost mi je pomembna, navtična trgovina v katero hodim ima čisto vse kar potrebujem in sem res redna in velika stranka. Zavedam se, da je potrebno za barko redno skrbeti, tako takoj vidim, če je kaj poškodovana, če moram kaj dokupiti, nič mi ne uide, navtična trgovina pa ima vedno vse na zalogi. To je moje življenje, barka in jaz.  

Maturantske obleke se skozi čas spreminjajo

Tako kot se spreminjamo mi, se spreminjajo tudi naši otroci. Ne moremo pričakovati, da bomo naši otroci podobno obleči na maturantskem plesu, kot smo bili mi, maturantske obleke se spreminjajo in prav je tako. Sama imam hčerko in sina. Tako sem dala skozi obe izkušnji. Prvo je odvisno kakšen okus in stil ima osebno tvoj otrok, to kar močno vpliva na to, kakšne maturantske obleke si bo zaželel. 

Prvo je na vrsto prišel sin, vedela sem, da bo želel izstopati, da si ne bo želel klasične maturantske obleke, ker je bil vedno samosvoj. Nisem imela kaj dosti skrbi glede njega, kajti točno je vedel v katero trgovino si želi po obleko in v katero po čevlje, tako da sem si mogla vzeti le prosti dan, da sem ga peljala. Vse je kupil v istem dnevu, pospravil v omaro in stvar je bila rešena. 

Pri hčerki pa je bilo bistveno drugače. Že samo razmišljanje katere maturantske obleke si želi je bilo bistveno prej, kot pri sinu. Prav videla sem jo, kako jo vse to bremeni, kako bi rada bila ta dan lepa. Vedela sem, da potrebuje pomoč, čeprav je govorila, da bo obleko našla sama. Tako sem, tako kot znajo starši, po tihem pristopila in kmalu sva skupaj izbirali stil maturantske obleke, ki so bile na netu. 

Ko se je odločila za določen stil, pa sem jo peljala v trgovine za katere sem sama bila prepričana, da bo našla svojo obleko. Vse to se je dogajalo bistveno prej, kot pa pri sinu in kar nekaj trgovin sva dale skozi, kar nekaj slabe volje, nestrpnosti, da sva našle tisto pravo po barvi in po modelu. 

Na oba otroka sem bila tista dan še kako ponosna, maturantske obleke, ki sta nosila, pa so zame bile najlepše od vseh, ker sta jih nosila moja dva otroka. 

 …