Prišel je čas, ko sem se preselila k fantu. Skupaj sva bila že tri leta in sedaj je prišel trenutek, ko mi je fant predlagal, ali bi se preselila k njemu, ali pa bi najela kakšno novo stanovanje. Nisem bila zato, da bi najela novo stanovanje, ker nisva imela denarja, njegovo stanovanje je bilo čisto ok, le postelja je bila premajhna. Nisem videla pomena, da bi se preselila na svoje, ker bi tako ves denar porabila za najemnino, kako pa bova potem živela kot mlad par, ki bi si rad kaj privoščil in šel na kakšno potovanje.
Tako sem mu predlagala, da se lahko preselim k njemu, le da je postelja premajhna in da bo moral premisliti o tem, če bi lahko kupil novo posteljo, ki bi bila dovolj velika za oba. Smešen mi je bil, ko sem mu to predlagala, kajti nikakor ni razumel, da je meni postelja premajhna, vztrajala je, da je dovolj velika. Tako dolgo je govoril, da sem mu na koncu morala povedati, da je njegova postelja premajhna in da vedno, ko spim pri njem, zelo slabo spim. To mu ni bilo všeč, ker sem vedno slabo spala in mu tega nisem povedala. Potem pa sem mu rekla, da naj se sedaj odloči, da je bil jezen, ko mu nisem povedala, da slabo spim in sedaj je jezen in mi ne da prav, ko sem mu povedala, da je postelja premajhna in da rabiva novo.
Šele potem je priznal, da ni pravilno odreagiral in da bo kupil novo posteljo. Seveda sem bila pripravljena dati zraven, a tega ni pustil. Povedal mi je, da postelja bo nova, a jo bosta kupila starša, ker je njihovo stanovanje. Tukaj vidim, da se bom morala kar prilagajati in upam, da nama bo lepo. Kajti če bo mene kaj dušilo, potem pri njem živela ne bom. Bomo videli!