Kako to, da nisem pomislila na to, da bi lahko imel problem v šoli zaradi otroške ure, ker je levičar in ga bo motila pri pisanju. Tako zelo se je veselil ure, da jo bo lahko nosil v šolo in pokazal svojim sošolcem.
Kar nekaj časa je trajalo, da sem mu jo kupila. Kajti vedno sem pozabila, ko sem šla v večje mesto, v našem mestu pa jih niso imeli. Nekaj bi že našla, a nisem hotela kupiti kar nekaj, hotela sem si pogledati otroške ure, kjer so imeli veliko izbiro, ker sem približno vedela, katera ura mu je lepa.
Ko sem jo kupila je bil presrečen, takoj si jo je dal na levo roko in šel v šolo. V šoli pa seveda problem, ker ga je ura motila pri pisanju. Tako bi si jo moral dati dol, a ker jo je imel tako rad, se je z njo matral pri pisanju. Ko je prišel domov in mi povedal, kaj se je zgodilo, mi je bilo hudo. Tako sva se pogovorila, da prodajajo tudi otroške ure za levičarje in da bova šla pogledat, kako in kaj.
Naslednji dan je bila sobota, idealno, da greva pogledat otroške ure in da si izbere eno sam.
Na koncu je vse skupaj izpadlo še boljše, ker si je sam izbral uro, ki mu je bila lepa. Še dobro, da mi je takoj prvi dan povedal, da ga je ura motila, ker drugače mi je v trgovini ne bi več zamenjali, že tako sva imela srečo.
Otroci so res nepredvidljivi in nikoli ne veš, če jim bodo stvari lepe in če jih bodo nosili. Tokrat mi je uspelo, vse bolj pogosto pa res pozabljam, da je levičar in že kdaj prej sem tudi kaj narobe kupila. Tokrat otroške ure ne bom več kupovala sama, ampak si jo bo vedno izbral sam.
